Seksizem ali kapitalistična logika?

Bitka spolov v tenisu je stara kot šport sam. Ali bi morale imeti ženske enake denarne nagrade kot moški?

Vsak ima svoje mnenje, to pa je seveda deljeno na dva spola. Ironično so v debati še najbolj glasni ATP tenisači. Eden izmed njih je Gilles Simon, ki je pred časom odprto dejal, da so denarne nagrade samo stvar zabavljaške vrednosti in ekonomskega trga. Moški tenis je bolj zanimiv, torej je v njem več denarja. Vstopnica moškega finala za Grand Slam je dražja od ženske, zato bi zmagovalec moral prejeti večji ček. Francozove besede pa so sprožile val ogorčenja, ki se še do danes ni pomiril. Seveda Simon ni edini takšnega mnenja. Javno so se mu pred leti pridružili tudi Nikolay Davydenko, Sergiy Stakhovsky in Janko Tipsarević. V zadnjem času v ospredje igralci nočejo več biti v ospredju debate. Šport je posel. V poslu veljajo pravila prostega trga. Ne govorimo o seksizmu. Dejstvo je, da moški tenis pred male zaslone in na tribune stadionov po vsem svetu privabi več gledalcev. Zakaj bi moški na Grand Slamih igrali pet nizov, ženske pa tri, medtem pa služili enake vsote? Čeprav so Grand Slami denarne nagrade izenačili že pred desetletjem, se debata nadaljuje.

Največ zanimanja do deležni med drugim Roger Federer, Rafael Nadal, Serena Williams in Marija Šarapova (Foto: Google.com)

Spomnimo se turnirja v Washingtonu, ki je eno redkih prizorišč, kjer moški in ženske nastopajo hkrati. Čeprav oboji igrajo na dva dobljena niza, je denarna nagrada za zmagovalca na turneji ATP bila 343 tisoč ameriških dolarjev, na ženski WTA pa 43 tisoč ameriških dolarjev. Skoraj osemkrat manj. Za mnoge nepošteno, toda v tem primeru stvari niso tako črno-bele. Citi Open je na prvi pogled res promoviran kot en dogodek, toda v resnici gre za ločena tekmovanja. Za moške predstavlja enega izmed 13 turnirjev serije 500, za ženske mednarodni turnir z 280 WTA točkami. Denarni sklad prvega je znašal takrat 1,5 milijona ameriških dolarjev, medtem ko so si igralke razdelile 226 tisoč ameriških dolarjev. Zmagovalec moškega turnirja torej je prejl več kot vse WTA igralke skupaj. Takrat upravičeno. Andy Murray, Marin Čilić, Grigor Dimitrov, Kei Nishikori, Vasek Pospisil, John Isner, Richard Gasquet. To so igralci, ki so med drugim krasili žreb ATP turnirja. Najvišje postavljena nosilka pri ženskah je bila Ekaterina Makarova, 12. igralka sveta. Konec debate. Seveda ji družbo delajo tudi druge povsem solidne igralke, kot so Sloane Stephens, Coco Vandeweghe, Irina Falconi in Christina McHale, a se še zdaleč ne morejo primerjati na področju zanimanja s strani javnosti.

Bi morale ženske zaslužiti enako? (Foto: Google.com)

Večjo težavo predstavlja delež, ki ga Grand Slami namenijo za denarne nagrade igralcem. Ta znaša 11 proti 17 odstotkov vsega zbranega denarja, medtem ko za ostale dogodke na ATP turnirjih številke narastejo tudi do 30 odstotkov. Sicer v zadnjih letih spremljamo napredek tudi na tem področju, saj se turnirji kot po tekočem traku prekašajo, kdo bo ponudil največji denarni sklad. Logika, da več zmag prinese več denarja, zdrži, toda predvsem na ATP turneji med tistimi nižje uvrščenimi igralci v zadnjem desetletju vlada denarna kriza. Turnirje po večini zmagujejo posamezniki, medtem ko drugi izpadajo v uvodnih krogih tekmovanj. Tam, kjer denarja primanjkuje. Ti igralci si ne morejo privoščiti sponzorjev, kot so Moët, Rolex ali Mercedes, in pogosto komajda poravnajo stroške treningov, opreme, potovanj, nastanitev; skratka dragega življenja na ATP turneji. Na to so vneto opozarjali v ATP koncilu igralcev. ATP deluje za svoje člane, WTA skrbi za svoje članice, pravega sodelovanja pa je premalo.

Bi morale torej ženske na Grand Slamih igrati pet nizov? Nekatere so celo izrazile željo, po drugi strani si kaj takega ni moč niti zamisliti. Kako govoriti o enaki denarni nagradi, ko pa Novak Đoković in Rafael Nadal uprizorita šesturni finale, ki na kolena navdušenja ne spravi samo celotne teniške javnosti, temveč tudi sama igralca, ki sta po tekmi komajda še stala. Na istem turnirju v finalu Li Na v dobri uri odpravi Dominiko Cibulkovo. Kakorkoli obračamo, vedno pridemo nazaj do preproste ekonomske logike. Večja priljubljenost prinese več denarja. Tako se je zgodilo z ženskim tenisom ob prihodu sester Williams, in tako se je zgodilo s prihodom Federerja in Nadala. Njune razprodane tekme govorijo same zase.