John McEnroe: “Najboljši način, da ga premagaš, je, da ga udariš z loparjem po glavi”

Teniški svet zapušča Švicar Roger Federer, eden od športnikov z največjim ugledom tako na igrišču kot izven njega. A tudi njegova pot se je začela mladostno zagnano, z neprimernimi predrznostmi, razbijanjem loparjev, lasmi, spetimi v dolg čop. Ob slovesu je v športnem smislu vzor številka 1.

V ozkem vrhu svetovnega tenisa je skoraj 20 let od zmage v Wimbledonu 2003, ko je osvojil svoj prvi turnir za Grand Slam. Najlepša lastnost Federerja je bila morda dejstvo, da kljub 20 Grand Slamom, 103 dobljenim turnirjem v seriji ATP in več kot 130 milijonom evrov, priigranim na turnirjih, nikoli ni bil vzvišen in prevzeten.

Obnašanje je morda tudi posledica samozavesti, ki mu je ni nikoli manjkalo. Z dobro igro, pa tudi s švicarsko natančnostjo oblikovano osebnostjo in marketingom pa je postal eden od igralcev z največ navijači po svetu. Ti so mu sledili povsod in kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je eden od kolumnistov o njih pisal celo prispevek z naslovom Federer kot religiozno doživetje.

To se je kasneje odrazilo tudi v poslovnem svetu. Njegovo premoženje so analitiki leta 2019 ocenili na 450 milijonov dolarjev, premoženje pa še vedno raste. Samo leta 2018 je podpisal 10-letno pogodbo s proizvajalcem oblačil Uniqlo, vredno kar 300 milijonov dolarjev.

Osnovo si je priigral na teniških stadionih, za sponzorje pa je še kako zanimiv tudi kot vzoren oče štirih otrok, dveh parov dvojčkov, ki jih imata z ženo Mirko, nekdanjo češko teniško igralko, ki jo je spoznal med olimpijskimi igrami 2000 v avstralskem Sydneyju.

A to je le razplet zgodbe, ki se je začela podobno kot pri številnih divjih, mladih in nadarjenih igralcih. Takratni temperament bi ga lahko ustavil tako v športnem kot v sponzorskem smislu.

“Bili so težki časi. Težko sem se zbral in se res primerno obnašal na igrišču. Vse stvari so bile takrat tako zelo velike in pomembne,” je dejal igralec, ki je pritegnil pozornost mednarodne javnosti prvič leta 2001 v Wimbledonu, ko je ugnal slovitega Američana Peta Samprasa.

“Številni prijatelji in znanci so mi takrat rekli, da ga lahko premagam. Tudi sam sem vedel, da imam priložnost. Seveda pa te misli niso 100-odstotne. Pete je bil favorit na igrišču,” se spominja Federer. In da je šport vselej dvorezen meč, je spoznal leto kasneje, ko je v Wimbledonu izpadel v prvem krogu.

Federer, še vedno mlad in divji, se je spremenil leto kasneje po osebni tragediji. Ko je v prometni nesreči v Južnoafriški republiki, od koder je tudi njegova mati, umrl njegov trener in tudi prijatelj Peter Carter, se je odločil, da bo zmagoval in slavil s stilom in dokončno odgnal mladostne notranje demone.

S tenisom se je sicer začel ukvarjati pri osmih letih v domačem Baslu. Pri 17 letih je leta 1998 začel poklicno pot, leta 2001 v Milanu pa je osvojil prvo turnirsko zmago. Sledili so številni že večkrat našteti uspehi, tudi olimpijsko zlato in Davisov pokal.

Številni so prepričani, da bi bila njegova bilanca še bolj izstopajoča, če ne bi istočasno tenisa igrala tudi nekaj mlajša in izjemno talentirana Rafael Nadal in Novak Đoković. Prav Nadal in njegov slog sta bila za Federerja med največjimi ovirami, saj ima Španec neposredno razmerje zmag in porazov 24:16 v svojo korist. S 27:23 je boljši tudi Đoković.

In prav proti Đokoviću je odigral morda najbolj legendarni finale Grand Slama v zgodovini, ko sta za naslov leta 2019 v Wimbledonu igrala rekordni dvoboj – tri minute manj kot pet ur. Po petih nizih se je veselil Srb, Švicar je zapravil dve zaključni žogici.

Federerja je vso kariero krasila izjemna pripravljenost in moč. To so tekmeci občutili velikokrat. “V modernem tenisu si specialist za travo, trdo podlago, pesek, ali pa si Roger Federer,” je slikovito kakovost Švicarja po porazu v finalu Wimbledona 2004 opisal Andy Roddick. “Zadene in vrne žogice, ki jih drugi ne. Najraje bi šel čez mrežo in mu čestital,” pa je nekoč o udarcih Švicarja dejal Nadal.

“Roger lahko izvaja udarce, ki bi jih lahko razglasili za neveljavne,” je bilo mnenje Sama Querreyja. “Najboljši način, da ga premagaš, je, da ga udariš z loparjem po glavi,” pa je v svojem stilu dejal veteran John McEnroe.

In morda je bil del skrivnosti Federerjeve kakovosti tudi odnos do tenisa. Tudi ob slovesu je zapisal: “In še teniški igri: Ljubim te in nikoli te ne bom zapustil.”

Vir: Tenis Slovenija, STA