ATP profil: Nikolay Davydenko

Nikolay »The Machine« Davydenko. Bivši tretji igralec sveta Rus Nikolay Davydenko je že pred nekaj leti končal profesionalno športno pot, tekom katere je nabral statistiko zmag in porazov 428-329 in osvojil hvalevrednih 21 ATP turnirjev.

»Kolja« je svoje navdušenje nad tenisom odkril skupaj s starejšim bratom Eduardom. Lopar je v roke prvič prijel pri sedmih letih, nato pa se je kasneje preselil v Nemčijo, da bi si omogočil najboljše možnosti za preboj med profesionalce. To mu je tudi uspelo in leta 2001 je debitiral na OP Avstralije, kjer se je prebil v drugi krog tekmovanja. Že takoj je bilo jasno, da se v njem skriva izjemni potencial, ki ga je pripeljal tudi do četrtfinala Basla istega leta. Naslednjo sezono je Davydenko še naprej igral tako na ATP turnirjih kot tudi na Challengerjih, nato pa je pravi uspeh prišel v sezoni 2003, ko je osvojil svoj prvi ATP naslov, in sicer v Adelaideu. Sezono je končal med najboljših 50 igralcev na svetu.

Davydenko je kmalu postal edini Rus, ki je sodil med najboljših 10 na svetu. To mu je uspevalo vse od leta 2005 do 2009. Tih in humoren po naravi Davydenko nikoli ni varčeval z močmi, ko je prišlo do treninga in priprav. Njegova psihološka osredotočenost mu je skozi leta priborila vzdevka »Iron Man« in »The Machine«. In kakšen stroj je bil. »Videl si željo in odločnost, da bi bil najboljši. Ni imel velikih orožij, toda delal je kot konj,« je dejal Yevgeny Kafelnikov. »Bil je kot robot, kot stena,« dodaja njegov rojak Teymuraz Gabashvili. »Ostal je na osnovni črti in se nikoli umaknil. Ko je bil v najboljši formi, je žogica priletela nazaj hitreje, kot si jo lahko udaril. Njegov backhand je bil neverjeten. Njegova hitrost je bila osupljiva, žogice je pobiral še v vzpenjanju.«

S 178 centimetrov, kar ga je v teniški karavani ATP uvrščalo med manjše igralce. To pa ga ni oviralo pri vrhunskih dosežkih. Leta 2006 je tako z reprezentanco Rusije osvojil Davisov pokal. Zmagal je tudi še na treh turnirjih serije Masters. V Miamiju leta 2008 je celotni teden igral samo z enim loparjem, ki ga je napel po vsaki zmagi. Na poti do slavja je ugnal tako Andyja Roddicka kot tudi Rafaela Nadala. »Ljudje so se hoteli izogniti njegovemu imenu v žrebu,« pove Kafelnikov.

Kariero Rusa pa je razburkala raziskavo o nameščanju tekem. Leta 2007 je Davydenko igral proti Martinu Vassalu Arguellu, po tem ko je bilo kar nekaj gromozanskih vsot postavljenih na zmago Arguella. Davydenko je osvojil prvi niz s 6:2, nato pa v tretjem nizu predal zaradi poškodbe stopala. Kljub slabšim rezultatom Nikolayja v tistem času podobne stave niso bile smiselne, zato je stavnica Betfair obvestila organizacijo ATP, ta pa je sprožila obsežno raziskavo (leta 2008 so oba oprostili), ki ga je povezala tudi z izsiljevanjem ruske mafije.

Kasneje istega leta je Davydenko naletel na težave tudi v tekmi proti Marinu Čiliću. Obračun, ki ga je izgubil s 6:1 5:7 in 1:6, je zaznamovala odločitev glavnega sodnika, da Davydenka kaznuje zaradi netruda. Za kazen je moral plačati 2000 ameriških dolarjev. Naslednji teden je v dveh gladkih nizih izgubil proti Marcosu Baghdatisu v Parizu, med tekmo pa je ponovno prejel opozorilo sodnika, češ da se ne trudi po najboljših močeh.

Svojo najboljšo formo je ponovno odkril konec sezone 2009, ko je osvojil zaključni turnir najboljših v Londonu. Na poti je premagal tudi Rogerja Federerja, v finalu pa Juana Martina del Potra. »Bil je izjemen igralec,« se spominja Fernando Verdasco. »Ni ti dal časa, da bi razmišljal. Bil je tako hiter.« Jarkko Nieminen dodaja: »Njegovo gibanje in vračanje servisa sta bila njegovo največje orožje. Nikoli ni odnehal. Vedno si moral teči.« Formo je prenesel tudi v začetek leta 2010, ko je v Katarju zaporedoma premagal Rogerja Federerja in Rafaela Nadala.

Za mnoge je Nikolay Davydenko eden največjih teniških talentov, ki nikoli ni osvojil Grand Slama. To mu preprosto ni bilo usojeno. Bodisi ker so se ti igrali na tri dobljene nize bodisi ker je bilo potrebno zmagati več tekem. Ko je prišel blizu (polfinale OP ZDA leta 2006 in 2007), ga je ponavadi zaustavil Roger Federer. Tako je bilo tudi v polfinalu Roland Garros leta 2007, medtem ko ga je v Franciji dve leti prej na isti stopnički premagal Mariano Puerta.

Na žalost je leta 2011 v Rotterdamu v tekmi proti Soderlingu pristal na zapestju. Podobnih poškodb je bilo vse več in v kombinaciji s starostjo je Davydenko kmalu spolzel v sivo povprečje. To je bil začetek konca, toda Davydenko se ni predal. Še naprej se je trudil po najboljših močeh in vsake toliko časa pokazal igro, ki je navduševala teniške navdušence po vsem svetu. »Vedno bom cenil njegovo igro. Bil je velik borec. In njegova hitrost je bila neverjetna,« pove Stanislas Wawrinka.

Davydenko je vedno iskal preprosto življenje. S svojo ženo Irino, ki ga je kar nekaj let spremljala na ATP turneji, imata hčerko Ekaterino. Skozi kariero se je spretno izogibal rumenemu tisku in pritisku medijev. Svojo pot je sklenil končati na turnirju v Moskvi, kjer je slavil trikrat. V novo poglavje svojega življenja je vstopil z mislijo, da bo za vedno zapomnjen kot eden največjih ruskih tenisačev v zgodovini belega športa.