Teniška tehnika – dodana vrednost ali nujno zlo?

Tenis je igra hitrosti in natančnosti, to vemo vsi in o tem ni potrebno veliko razglabljati. Da dosežemo največjo natančnost z najvišjo možno hitrostjo žoge, moramo pred tem zagotoviti nekatere osnovne parametre. Zasuk oz. začetna reakcija, postavitev, ravnotežje, čist kontakt in še kaj bi se našlo. Če želimo biti uspešni, mora biti to narejeno z veliko natančnostjo celotnega telesa.

Tenis Cokan (Foto: tenniscokan.com)

Tehnika je ena izmed najpomembnejših stvari v tenisu, ni pa vse odvisno od nje. Res je, da lahko tehnično zelo dobro podkovan enajstletnik, težek npr. 25 kilogramov, žogo močno udari le, če je sta tehnika in zaporedje vključevanja mišičnih skupin v udarec perfektna. Za to so potrebne ure in ure udarjanja po žogi ter vzporedno piljenje tehnike z različnimi predvajami. Koliko delati na tehniki v korelaciji z ostalimi teniškimi elementi, pa je trenerska umetnost.

Teniški trener mora imeti zelo široko znanje. Dobro razumevanje teniške metodike, znanje anatomije, vključevanja mišičnih skupin v udarce, poznavanje razmišljanja svojega igralca in njegovega dojemanja ter sprejemanja učenja novih stvari. Po mojem mnenju je za učenje tehnike najpomembnejše, da:

  • zna trener sam pokazati pravilen gib oz. gibanje (Na igriščih vidim ogromno trenerjev, ki stvari ne znajo demonstrirati pravilno. Velika večina otrok pa je bolj vizualnih tipov in se najhitreje učijo z opazovanjem oz. posnemanjem);
  • trener pravilno dozira količino učenja tehnike in uporabe v dani situaciji;
  • je tehnika le pomoč pri razvoju stila igre, glede na to, kakšnega goji določen igralec;
  • je trener pozoren na »škodo«, ki jo igralec z udarcem naredi nasprotniku in ne le na estetskost udarca;
  • se vedno vpraša ali ponavljanje takšnega tehničnega giba vodi do poškodbe.

Tehniki dajem velik pomen pri razvoju tekmovalca, s katerimi delam. Vsaj 1x tedensko je pri izdelani igralki trening posvečen tehniki in korekcijam le te. Pri mlajših tekmovalcih pa celo večkrat tedensko oz. odvisno od igralca samega in obdobja sezone. Balansiranje med učenjem tehnike in razvijanjem stila igre pa je tista umetnost, na katero trenerji prevelikokrat pozabijo. Zavedati se je potrebno tudi dejstva, da igralci potrebujejo svobodo v igri in ne morejo vsi imeti enake tehnike, temveč jo prilagodijo svojim koordinacijskim sposobnostim oz. znanju. Nadalov forehand ni po učbenikih, a je še vedno zelo uspešen. Del, ki je pri udarcu najpomembnejši, je odličen, ostalo pa je dodal sam kot mu ustreza.

Ne popravljajte tehnike le za to, da nekaj popravljate in razvijate. Pustite igralcu svobodo, da sam ustvarja svojo tehniko skozi občutke in stil igre. Bodite mu le vodič na poti do njegove optimalne teniške igre.

P.S.. O trenerjih, ki jim je vseeno s kakšno tehniko igrajo njihovi igralci in je sploh ne popravljajo pa drugič …

Vir: Robi Cokan