Posebna sezona morda že ponuja vpogled v prihodnost ženskega tenisa

Tudi letošnja ženska sezona na turnirjih za Grand Slam znova ni postregla z izenačenjem rekorda Serene Williams na večni lestvici zmag, je pa ponudila vpogled v prihodnost ženskega tenisa. Pred Rolandom Garrosom namreč ni bilo junaka, ki bi pričakoval finale med 19-letno poljsko senzacijo Igo Swiatek in 21-letno Američanko Sofio Kenin.

Iga Swiatek (Foto: REUTERS/Charles Platiau)

Spremembe na vrhu ženskega tenisa niso nekaj novega, serijska zmagovalka turnirjev velike četverice tako rekoč vrsto let ostaja zgolj 39-letna Williamsova, medtem ko ostale izkoriščajo vse številčnejše priložnosti v širokem vrhu ženskega tenisa. Williamsovi, ki od rojstva hčerke Olympie v letu 2017 neuspešno lovi vedno bolj izmuzljivo lovoriko na enem od največjih turnirjev, se počasi iztekajo priložnosti, s katerimi bi lahko izenačila rekord 24 naslovov Avstralke Margaret Court.

Kljub vsemu se bo veteranka s Floride v zgodovino vpisala kot najboljša in najbolj vplivna igralka tenisa v zgodovini, četudi nikoli ne doseže in preseže Courtove. Profesionalna kariera, ki se je začela pred natanko 25 leti v kanadskem Quebecu, in osvojeni naslovi za Grand Slam v razmaku 18 let med 1999 in 2017, sta dovolj zgovorna podatka o njeni prevladi v tem tisočletju.

V tem desetletju pa bi utegnile na površje priti nove zvezde, četudi letošnja sezona morda ne predstavlja prave slike o morebitni menjavi generacij. Specifična sezona, ki jo je, kot mnoge druge športne panoge, omejila in ustavila pandemija novega koronavirusa, namreč ponuja več vprašanj kot odgovorov. Toda igralke, od katerih so poznavalci pričakovali številne naslove na velikih tekmovanjih še naprej ostajajo praznih rok z izjemo Japonke Naomi Osaka, ki je osvojila tri Grand Slame v zadnjih dveh letih. Simona Halep, številka dve ženskega tenisa ima glede na ugled le dva, številka ena ženskega tenisa, Avstralka Ashleigh Barty, pa po prvencu lani na OP Francije letos ni nastopila v New Yorku in Parizu.

Vse to ponuja priložnost igralkam, kot sta v pariškem primeru Iga Swiatek in Sofia Kenin. V Moskvi rojena Američanka se je očitno specializirala za velike tekme. Na OP Avstralije v začetku leta je presenetila vso žensko karavano in osvojila turnir navidez brez pritiska na ramenih, oziroma z jekleno voljo, ki je na velikih turnirjih ne spravi s tirnic. V mladosti je morala proti boljšim tekmicam vedno iskati drugačno pot do zmag, tudi na OP Francije pa je reševala težave iz dvoboja v dvoboj in dokazala, da ramena nosijo razmišljujočo glavo. Le za zadnji obračun proti nenadkriljivi Swiatekovi rešitev ni našla.

Poljakinja je na drugi strani pokazala, zakaj so strokovnjaki nanjo opozarjali že pred leti. Teniška igralka iz Varšave, ki je skupaj s Kajo Juvan osvojila naslov mladinskih olimpijskih prvakinj v dvojicah v Buenos Airesu, poseduje močne udarce, na turnirju v Parizu pa se je vse sestavilo na svoje mesto na poti do premiernega naslova na turnirjih velike četverice (sploh prvi osvojeni turnir serije WTA v karieri). O kakšni nervozi na največji tekmi v njeni karieri ni bilo ne duha ne sluha.

Sofia Kenin (Foto: REUTERS/Charles Platiau)

Poljakinja na celotnem turnirju ni izgubila niza, v nobenem od teh pa ni izgubila več kot štiri igre. Nastopila je tudi v polfinalu dvojic.

Ženski tenis je v tem stoletju spoznal že 13 igralk, ki so le enkrat osvojile turnir za Grand Slam, na naslednja pa še čakajo, ali pa uspeha nikoli niso uspele ponoviti. Na OP Francije je bilo takšnih pet, kar je največ, a glede na specifiko podlage to niti ni veliko presenečenje. Zato o oceni glede spremembe generacij v ženskem tenisu še ni moč ponuditi enoznačnega odgovora. Je pa moč trditi, da je konkurenca vse bolj široka, da se mlade igralke vse bolj prebijajo v ospredje in otežujejo delo tistim izkušenejšim tekmicam. Pandemija novega koronavirusa pa je vse skupaj še potencirala in izenačila razmerja moči.

Večmesečni odmor je vse igralke prisilil v drugačne priprave, mnoge igralke so z obema rokama izkoristile priložnost za razmislek o svojih karierah, vsaka dodatna tekma na določeni podlagi pa je predstavljala prednost, ki je v ustaljenem turnirskem ritmu ni moč dobiti. Na OP Francije je bilo v ospredju tudi veliko dobrih nastopov kvalifikantk, kot sta Martina Trevisan in Nadia Podoroska, ki ju je 54. igralka sveta Iga Swiatek (v ponedeljek bo napredovala na 17. mesto) premagala na poti do prvega naslova.

Na OP ZDA je blestela Viktorija Azarenka, ki je mnogi po rojstvu otroka in številnih družinskih težavah niso pričakovali pri vrhu piramide ženskega tenisa. Takšnih primerov je še precej, specifično koronsko obdobje pa je imelo pri tem veliko besede.Garancij za naprej vendarle ni, nove članice kluba najboljših pa bodo pod pritiskom, da se vedno znova dokažejo. Zdaj še toliko bolj, ko bodo iz navidez neobremenjenih plenilk postale vse večji plen oziroma priložnost za odmeven skalp ostalim igralkam, ki (še) niso posegle po tako velikih uspehih.

Vir: Tenis Slovenija, STA