Novak Đoković – teniški velemojster v nenehni bitki za priljubljenost

Novak Đoković velja za enega najboljših teniških igralcev vseh časov. V svoji karieri je osvojil 20 turnirjev za veliki slam, kar je rekord, ki si ga deli z obema preostalima članoma t. i. velike trojice, Švicarjem Rogerjem Federerjem in Špancem Rafaelom Nadalom. Med njimi pa 34-letni Srb izstopa po tem, da deli športne navdušence.

152758409 10158938236739920 7095526608701783230 o - Novak Đoković - teniški velemojster v nenehni bitki za priljubljenost
Novak Đoković, teniški velemojster v nenehni bitki za priljubljenost (Foto Australian Open FB)

Beograjčan velja za enega najbolj premetenih in agilnih igralcev, ki so kadarkoli stopili na teniško igrišče, s skorajda panterskimi sposobnostmi lovljenja nasprotnikove žogice. To sam pripisuje svojemu pristopu in življenjskemu slogu, ki med drugim vključuje rastlinsko prehrano brez glutena in redno izvajanje joge.

Ni mu usojeno biti tako popularen kot ostala člana velike trojice

A njegove izjemne dosežke na igriščih so večkrat zasenčile “neizsiljene napake” pri njegovih odločitvah. Nazadnje glede iskanja načina, kako vstopiti v Avstralijo, eno najbolj zaprtih držav v času pandemije covida-19, kot necepljena oseba. Kot ob tem izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, gre pri tem za najnovejši udarec za teniškega igralca, ki mu tako rekoč ni usojeno, da bi bil tako priljubljen kot njegova največja tekmeca in ljubljenca teniških občinstev, Federer in Nadal.

Pri Srbu na površje pogosto privre goreč temperament, ki mu prepreči, da bi dosegel vse, česar je sposoben. Neslaven trenutek na Odprtem prvenstvu ZDA leta 2020, ko je v izbruhu jeze med osmino finala udaril žogico, ki je zadela linijsko sodnico v grlo, s tem pa si prislužil izključitev iz turnirja, za AFP zrcali boj z lastnimi demoni, ki so ga že večkrat pred očmi javnosti preganjali.

V to spada tudi odločitev, da organizira serijo ekshibicijskih turnirjev v domači regiji v času prvega vala pandemije. Ta je bila ob pogostem kršenju ukrepov za zajezitev virusa odpovedana po izbruhu okužb med igralci in njihovim strokovnim osebjem. Med okuženimi je bil tudi Đoković.

Tudi sicer je aprila 2020, mnogo pred iznajdbo cepiva proti covidu-19, sprožil polemike z izjavo, da nasprotuje cepljenju. Kasneje je glede tega pojasnil, da ni strokovnjak na tem področju in da bo “ostal odprt za različne predloge”, a da ob tem želi “obdržati možnost, da se sam odločim, kaj je najbolje za moje telo”.

Ob tem pa njegov značaj nekateri preprosto razumejo kot večno bitko za priljubljenost. To je v zadnjih dneh povzel tenisačev nekdanji trener in šestkratni zmagovalec turnirjev za veliki slam, Nemec Boris Becker. “Ne moreš prisiliti ljudi, da te imajo radi, kar se malce dogaja. Je odličen športnik s pravim odnosom in značajem, morda pa ima nekoliko drugačen pogled na življenje. Ima drugačen pogled na to, kaj je, kaj pije in kako spi. Na tej točki ga ni moč kritizirati. Ravno zato je tako uspešen, ampak hkrati ni vsem všeč. To razumem,” je povedal.

Poduhovljen in strasten človek, ki bi rad bil koristen

Srb svoje odločitve in obnašanje, tudi v primerih, ko se to javno izjalovi, pogosto pojasnjuje z “dobrimi nameni”. S temi besedami se je opravičil po neslavnem propadu jadranske teniške turneje in tudi po tistem, ko so njegove zahteve po bolj prijaznih karantenskih pravilih za tenisače pred lanskim OP Avstralije sprožile kritike o sebičnosti in nehvaležnosti, še piše BBC.

Prav dober namen pa je osnova delovanja njegove ustanove, ki gradi šole in podpira usposabljanje učiteljev v rodni Srbiji z namenom omogočati otrokom iz revnih okolij možnost za učenje in igranje v varnem, ustvarjalnem in spodbudnem okolju. Pri tem ga žene lastna zgodba odraščanja v času Natovih napadov na Srbijo konec prejšnjega stoletja.

Domovina ima osrednjo vlogo v njegovem delovanju, tako pri svojih odločitvah postavlja igranje za reprezentanco med glavne prioritete. V odnosu do mladih pa nikoli ne zamudi priložnosti, da bi kakšnemu od otrok iz občinstva podaril lopar ali mu namenil spodbudno besedo ali dve.

Pri vsem tem pa gre še za izjemno poduhovljenega človeka, ki vadi jogo in meditira ter se drži stroge veganske diete in drugih načinov iskanja konkurenčne prednosti, zaradi česar je pogosto navzven napačno razumljen.

Dirka za teniške rekorde

dokovic2 - Novak Đoković - teniški velemojster v nenehni bitki za priljubljenostO Đokovićevi kakovosti na teniškem igrišču ni dvoma. Gre za teniškega igralca, ki je v času igranja postavil nove meje gibanja po igrišču in vračanja nasprotnikovega udarca ter se mnogokrat v karieri pobral po padcih tako dobesedno kot tudi v prenesenem pomenu.

Pred štirimi leti je bil teniško na psu. Težave z zdravjem po operaciji komolca so privedle do največjega padca v formi od njegovega vzpona med najboljše na svetu. Prvič po 12 letih je izpadel iz prvih 20 na svetovni lestvici.

Kot je leta 2018 dejal, je po dveh letih zaigral brez bolečin, po podpovprečnih nastopih na OP Avstralije (četrti krog) in OP Francije (četrtfinale) pa je na Wimbledonu nastopil kot 12. nosilec. Kljub temu se je z značilnim metodičnim pristopom znova pobral, sledil pa je četrti naslov na sveti travi. Uspeh je ponovil leto kasneje z zmago nad Federerjem v enem najbolj epskih dvobojev v zgodovini.

V medsebojnih dvobojih boljši od Federerja in Nadala

Takrat se je po mnenju številnih teniških navdušencev dirka za rekord za največ zmag na Grand Slamih začela prevešati stran od Švicarja, proti Srbu in tudi Špancu Nadalu, ki sta v zadnjih letih izenačila Švicarjev rekord.

Srb je v tem času postal prvi teniški igralec, ki je z nagradami zaslužil več kot 150 milijonov dolarjev (132 milijonov evrov). Konec leta 2020 je prehitel Američana Peta Samprasa in postal igralec z najdaljšim stažem na vrhu svetovne teniške lestvice – danes je na vrhu skupno že 350 tednov.

Na turneji ATP je osvojil 86 turnirjev, v medsebojnih dvobojih pa je boljši tako od Nadala (30:28) kot od Federerja (27:23). Leta 2011 je bil blizu svojega prvega osvojenega koledarskega Grand Slama – zaporednih zmag na vseh štirih turnirjih velike četverice – a mu je to preprečil poraz proti Federerju v polfinalu OP Francije. Lani je bil v igri celo za zlati slam, a je najprej izgubil v finalu olimpijskih iger, nato pa še v finalu OP ZDA.

Turnir v Parizu je bil tudi zadnji izmed velikih štiri, ki ga je dodal svoji zbirki zmag. To mu je po treh bolečih porazih končno uspelo leta 2016. Danes je pri devetih zmagah na OP Avstralije, šestih v Wimbledonu, treh na OP ZDA in dveh na Rolandu Garrosu.

Na letošnjem OP Avstralije želi tako loviti rekordno deseto zmago v Melbournu in 21. na turnirjih za Grand Slam. Zaplet z vstopom v Avstralijo mu zna pri tem dati le dodatni zagon.

Vir: Tenis Slovenija, STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja