Katarina Srebotnik: “V tenis sem se zaljubila zgodaj in to ohranjala do danes”

Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se je v Portorožu uradno poslovila od profesionalne kariere, v kateri je osvojila šest Grand Slamov med dvojicami ter bila dvakrat 20. igralka lestvice WTA. V karieri je dobila štiri turnirje na najvišji ravni in pustila nepozaben pečat v slovenskem tenisu. Tenisu, ki ga je oboževala od sedmega leta.

wta portoroz 039021 210919 vid 1 - Katarina Srebotnik: "V tenis sem se zaljubila zgodaj in to ohranjala do danes"
Katarina Srebotnik (Foto: Vid Ponikvar / Sportida)

V Portorožu je po letu dni stopila pred predstavnike slovenskih medijev in obelodanila razloge, ki so jo v nekaj zadnjih zahtevnih letih pripeljale do slovesa od tenisa. Na tiskovni konferenci sta jo poleg družine spremljali tudi njena nekdanja trenerka Biljana Veselinović iz Srbije, legenda slovenskega tenisa Mima Jaušovec, ki je spremljala Srebotnikovo skozi večji del kariere ter visoki predstavniki Teniške zveze Slovenije.

Poklicno kariero je Velenjčanka začela leta 1999 in posledično igrala v štirih različnih desetletjih, v katerih se je nabralo ogromno spominov. Vsako slovo je zahtevno, na koncu pa tudi zgovorna zdaj že nekdanja slovenska teniška zvezdnica ni mogla zadržati solz.

“Dolgo sem se izogibala slovesu, a sem se zavedala, da je to neizogibno pri vsakem športniku. Imela sem ogromno lepih in tudi težkih trenutkov. Za današnji dan bi rekla, da je eden težjih. Upam, da se ne bom zlomila zdaj ali potem med slovesnostjo. Težko je,” je dejala 41-letna Velenjčanka ter povsem ob koncu konference potočila solzo ali dve in se nato podala na slovesni zaključek na osrednjem igrišču v Portorožu.

Zadnjih nekaj dni je bilo v pričakovanju dokončnega slovesa stresnih, je priznala. Tudi zadnjih nekaj let je bilo vse prej kot enostavnih. “Moj zadnji uradni dvoboj je bil končan dve leti nazaj na Rolandu Garrosu. Takrat je bila prelomnica, pri sebi sem namreč vedela, da če tam ne naredim večjega rezultata, da se trenutek slovesa bliža. Mogoče je bilo zaradi tega več pritiska,” je dejala 16-kratna finalistka Grand Slamov med dvojicami.

Potrebovala bi nekaj dobrih rezultatov na manjših turnirjev, da bi se stvari obrnile. Tega se je nadejala, nato pa ji je pred odhodom v Avstralijo načrte prekrižal covid-19, po katerem njeno telo “ni bilo več takšno kot prej”. “Od tistega trenutka je šlo vse navzdol. Do zadnjega sem upala na povratek, a mi ni uspelo. Globoko v sebi sem vedela, da je to to. Vseeno sem si vzela dovolj časa za premislek, da se sprijaznim s to odločitvijo. Da ne bi bilo obžalovanj,” je dejala zmagovalka kar 1131 dvobojev v karieri, od tega 377 med posameznicami.

Enega od teh je dobila na Rolandu Garrosu leta 2008 proti Američanki Sereni Williams, kar označuje za vrhunec kariere v posamični konkurenci. Tja spada tudi dvakratna uvrstitev na 20. mesto lestvice WTA v letih 2006 in 2008. “Tisto je bil vrhunec moje kariere med posameznicami. Takrat sem bila drugič 20. na svetu. Premagati Sereno na njenem vrhuncu, v najboljših letih in to še na Grand Slamu, je temu dalo še dodatno vrednost. Škoda, da so se potem tistega leta začele poškodbe, ko deset mesecev loparja praktično nisem držala v roki. Nato sem se skušala vrniti, a nikakor ni šlo. Potem sem se odločila, da je čas za dvojice in nad tem se ne pritožujem. Dvojicam sem dala prednost in uspela priti do številke ena,” je še drugi vrhunec kariere ocenila Srebotnikova.

O zdaj uradno upokojeni igralki je nekaj besed spregovorila tudi ambasadorka tokratnega turnirja v Portorožu Mima Jaušovec. Zmagovalka Rolanda Garrosa leta 1977 je bila velik del kariere ob Srebotnikovi ter dihala z njo kot trenerka, kapetanka in navijačica. “Biti številka ena na svetu med dvojicami je nekaj res izjemnega. V čast mi je bilo, da sem se lahko del svojega življenja veselila s Katarininimi uspehi,” je dejala 66-letna Mariborčanka.

Srebotnikova za mlade punce, ki trenirajo in si utirajo pot v tenisu, nima drugega nasveta, kot da igrajo tenis zato, ker je to igra in ga imajo rade. “V ta šport sem se zaljubila pri sedmih letih. Ta isti odnos sem ohranjala do 41. leta. Ti občutki se niso spremenili. Jasno, bili so težki trenutki, vzponi in padci, kdaj ti ni za iti na trening, a stisneš zobe, ker veš, zakaj to delaš,” je dodala finalistka desetih turnirjev med posameznicami na turneji WTA.

In kaj bo počela po koncu kariere? Na to vprašanje še nima odgovora. “Čisto iskreno, me to sprašujejo odkar ne igram več. Živela sem v trenutku, na ta način sem se tudi zadnji dve leti ukvarjala z vprašanjem, kaj naj naredim, ali naj zaključim, nastopam polovično pripravljena. Ukvarjala sem se zgolj s tem. Pustite mi, da preživim današnji dan, kasneje pa me lahko vprašate o prihodnosti. V tem trenutku izdelane ideje nimam. Zagotovo pa ne bom izginila s planeta,” je pomenljivo dejala zmagovalka šestih Grand Slamov v karieri, od tega petih v mešanih ter enega v ženskih dvojicah.

Želja po igranju zadnjega turnirja je obstajala, a ne za vsako ceno, je še za konec dodala zmagovalka 39 turnirjev med dvojicami. “To sem si želela, ampak telo mi ni dopuščalo. Da bi tu nastopila nepripravljena ali organizatorje prosila za posebno povabilo, pa se mi ne zdi pošteno do ostalih, ki redno igrajo, sama pa zgolj končujem kariero. Če vem, da nisem 100-odstotno pripravljena, mi ni treba, da grem na igrišče in izgubim v prvem krogu, ker realno gledano turnirja zmagati ne bi mogla. Igrala bi še deset let, če bi lahko, ampak ne gre, vse ima svoj rok trajanja.”

Vir: Tenis Slovenija, STA