Patrick Mouratoglou razkril, zaradi česa je bil Roger Federer tako poseben

Roger Federer je v tenisu pustil izjemen pečat. Združeval je eleganco, ustvarjalnost in neverjetno konstantnost ter v eni največjih karier v zgodovini tega športa osvojil 20 turnirjev za grand slam, med njimi rekordnih osem naslovov v Wimbledonu.

Toda za Patricka Mouratoglouja Švicar predstavlja nekaj še večjega od svojih rekordov in dosežkov. Francoski trener meni, da je Federer znal ujeti lepoto tenisa na način, kot jo je le malo igralcev pred njim ali za njim.

Federer je tenis naredil videti preprost

Ko Mouratoglou pomisli na igralca, ki najbolje predstavlja tenis, mu na misel najprej pride Federer. Njegov slog je postal skoraj sinonim za eleganco. Gibanje je bilo videti lahkotno, udarci izjemno čisti in natančni, tudi najtežje poteze pa je znal izvesti tako, da so bile videti preproste.

Prav zaradi tega je navdihnil milijone ljudi, da so prijeli za lopar in začeli sanjati o igranju tenisa – profesionalno ali zgolj za zabavo.

Toda prav lepota njegove igre je po Mouratogloujevem mnenju včasih zakrivala nekaj zelo pomembnega: kako izjemno močna je morala biti Federerjeva mentaliteta, da je lahko tako raven držal kar četrt stoletja.

Eden najbolj čustvenih trenutkov njegove kariere se je zgodil na OP Avstralije leta 2006. Po zmagi nad Marcosom Baghdatisom v finalu je Federer med podelitvijo pokala planil v jok. Pred Rodom Laverjem ga je čustveno preplavila veličina trenutka.

Za Mouratoglouja je ta prizor pomemben, saj je pokazal človeško plat popolnega šampiona. Federer je bil na igrišču lahko videti skoraj nedotakljiv, vendar je bil hkrati človek, ki je tekmovanje doživljal z izjemno močnimi čustvi.

Za lepoto igre se je skrivala neizprosna borbenost

Federerjevo kariero danes povezujemo z izjemnimi številkami – 20 naslovi za grand slam, osmimi Wimbledoni in številnimi epskimi dvoboji proti najboljšim igralcem svoje generacije.

Toda Mouratoglou poudarja, da zgolj talent ne bi mogel ustvariti takšne kariere.

Posebej pomembno je bilo njegovo rivalstvo z Rafaelom Nadalom in Novakom Đokovićem. Njuni dvoboji so Federerja pogosto potisnili do skrajnih meja, predvsem na Wimbledonu, kjer so skupaj ustvarili nekatere najbolj nepozabne obračune v zgodovini tenisa.

Federerjeva elegantna igra je lahko ustvarila vtis, da mu vse prihaja povsem naravno. Toda za to navidezno lahkotnostjo se je skrivala ogromna količina dela, discipline in tekmovalne želje.

Vsaka točka mu je bila pomembna. Vsak dvoboj mu je bil pomemben.

Prav ta tekmovalni ogenj mu je omogočil, da je tudi pri 38 letih še vedno predstavljal resno nevarnost za Nadala in Đokovića ter sezono 2019 končal tik za svojima največjima tekmecema.

Morda je prav kombinacija vsega tega razlog, da je Federer postal tako močan simbol tenisa. Imel je eleganco, ki je očarala milijone, čustvenost, zaradi katere se je z njim lahko poistovetil skoraj vsak, ter mentaliteto vrhunskega tekmovalca.

Mouratoglou je ob tem zapisal: »Ko pomislim na igralca, ki bolje kot kdorkoli predstavlja tenis, mi na misel takoj pride Roger Federer. Igral je na način, o katerem sanjajo milijoni ljudi – gladko, elegantno in skoraj brez napora.«

Toda za to lepoto je bila izjemno močna mentaliteta, na katero ljudje včasih pozabijo. Federer je imel neverjeten talent, vendar talent sam po sebi ne prinese 20 naslovov za grand slam in osmih Wimbldonov.

»Tisto, zaradi česar je bil zares poseben, je bila njegova borbenost. Vsaka točka je bila pomembna. Vsak dvoboj je bil pomemben. Za elegantnim tenisom se je skrival neizprosen tekmovalec, ki se nikoli ni nehal boriti za zmago.«