Naša teniška dekleta so konkurenčna, rada bi jih podprla (objavljeno v časopisu Delo, avtor: Siniša Uroševič)

Nova zvezna kapetanka slovenske ženske reprezentance Maša Zec Peškirić za Delo o svoji odločitvi, odzivu igralk in življenju v Berlinu.

Po turnirju v Ljubljani, ki je navdušil tako z zmagoslavjem Kaje Juvan kot tudi polnimi tivolskimi tribunami ter brezhibno organizacijo, je pred domačo krovno teniško organizacijo Tenis Slovenija jeseni že novi tekmovalni cilj – novembrski nastop slovenske ženske reprezentance v kvalifikacijskem delu za elitno svetovnon skupino. Slovenke bodo gostovale v Indiji, tokrat pod vodstvom nove zvezne kapetanke Maše Zec Peškirić. Gorenjka, stara 38 let, z Dovjega v Zgornjesavski dolini že dobro desetletje biva v nemški metropoli, kjer je teniška trenerka pri uglednem klubu Rot-Weiss Berlin.

Maša Zec Peškirič za Delo o svoji odločitvi, odzivu igralk in življenju v Berlinu. (Foto: osebni arhiv)

Dober dan v Berlin, kako je sploh prišlo do vaše kandidature?
Spoznala sem, da se zadeve na zvezi spreminjajo. Prebrala sem tudi, da so nekateri odstopili, pa se mi je ponudila tako lepa priložnost. Premislila sem in imela v mislih, da bi zgodbo v našem tenisu dvignili k še bolj pozitivni plati. Obenem vidim, da so naša dekleta res konkurenčna, prav rada bi jih podprla. Tudi pri njihovi individualni teniški poti bi jim kaj svetovala, zdi se mi, da jim res lahko pomagam, zato se prav veselim izziva.

V nemški metropoli ste že dolgo …
Drži, zdaj sem že kar Berlinčanka in že skoraj Nemka (smeh).

Mesto ima poseben utrip.
Res je raznoliko, prevladuje sproščeno vzdušje in pozitiven duh. Zelo mi je všeč, ker je veliko zelenega, razkošnih parkov in lepih sprehajališč ob reki Spree. Precej je tudi jezer naokrog – prav noro lepo je!

Očitno pa niste zadovoljni le z bivanjem v tej metropoli, temveč tudi z delovanjem v klubu, drugače najbrž ne bi tam tako dolgo vztrajali, kajne?
Vodim naše najboljše ekipe. Klub ohranja svoj prestiž, zato si vodilni igralci Berlina in okolice želijo igrati pri nas. Naš največji tekmec je Blau-Weiss. Sama vodim ekipi deklet do 15 in do 18 let ter tudi elitno člansko ekipo. Ta se v izjemno močni nemški konkurenci zelo dobro bori. V lepem spominu mi ostaja predlanska sezona, ko je bila ta ekipa druga v državi.

Kaj pa slovenski tenis? Kako podrobno ste ga spremljali v zadnjih letih?
Seveda sem bila stalno pozorna, nazadnje ob uspehih Kaje Juvan in Veronike Erjavec. Pred štirimi leti je zablestela Tamara Zidanšek s polfinalom Pariza. Predvsem pa sem spremljala reprezentančne nastope v pokalu Billie Jean King. Zdaj bom seveda temu namenila še več pozornosti. Imamo dober temelj. Zanimivo je, da so Pia Lovrič, Živa Falkner in Dalila Jakupović igrale proti moji ekipi v Nemčiji, zato sem jih kot trenerka nasprotne ekipe še posebej podrobno spremljala.

Ste že govorili z našimi udarnimi igralkami, kako kaže glede postave?
Z njimi sem bila v stiku, dobro nam kaže. Nisem pa še izbrala postave – znana bo v naslednjih dneh.

Kako gledate na dolg Kajin tekmovalni odmor?
V zadnjem času je bilo tega kar precej, podobno sta ravnali Amanda Anisimova in Naomi Osaka. Pridejo druge stvari v življenju in če si oddahneš ter pogledaš na šport iz drugega zornega kota, ti lahko to zelo koristi. Kaji zdaj rezultatsko dobro kaže, očitno ji je prekinitev koristila.

Kaj pa vaši osebni spomini na reprezentanco?
V času, ko sem igrala, mi je morda manjkalo malo več podpore in komunikacije. Prav to bom zdaj poskusila dvigniti na višjo raven. Rada bi ustvarila ekipni duh, motivirala dekleta, da bi jim nastop v pokalu Billie Jean King pomenil odskočno desko tudi za posamične kariere. V tedanjem pokalu Fed sem zelo rada tekmovala za državo, čeprav takrat okrog reprezentance ni bilo vse idealno.

Kako se boste lotili izziva v Indiji?
Poskusili bomo čim prej odpotovati, da se pripravimo na razmere in dobro treniramo. Verjamem, da bomo imeli lepe možnosti za uspeh.

Vir: Časopis Delo, avtor Siniša Uroševič.