Čustveno slovo Katarine Srebotnik v Portorožu

V Portorožu se je na turnirju WTA Zavarovalnica Sava poslovila Katarina Srebotnik. Na čustveni slovesnosti so se ji prišli pokloniti tisti, ki so zaznamovali njeno kariero in življenje, v video pozdravu pa smo lahko med drugimi videli Billie Jean King, Martino Navratilovo in Monico Seleš.

“Moj zadnji uradni dvoboj je bil končan dve leti nazaj na Rolandu Garrosu” (Foto: Matic Klansek Velej / Sportida)

Na igrišču Arene Portorož so bili med obema finaloma prisotni direktor Tenis Slovenije Gregor Krušič, pa teniška legenda Mima Jaušovec, njeni trenerji, spremljevalci, soigralke iz različnih obdobij, najbolj čustveno pa je bilo, ko je Srebotnikova nagovorila starše. Na novinarski konferenci je Srebotnikova odgovarjala na številna vprašanja, spodaj nekaj najbolj zanimivih odgovorov.

Kako dolgo ste razmišljali o slovesu, o današnjemu dnevu?

Moj zadnji uradni dvoboj je bil končan dve leti nazaj na Rolandu Garrosu. Takrat je bila prelomnica, pri sebi sem namreč vedela, da če tam ne naredim večjega rezultata, bo to pomenil začetek konca. Mogoče je bilo zaradi tega več pritiska. Pri meni pa je tako, da dokler obstaja kanček upanja, se ne bom predala.

O koronavirusu

Od tistega trenutka je šlo vse navzdol. Do zadnjega sem upala na povratek, a mi ni uspelo. Globoko v sebi sem vedela, da je to to. Vseeno sem si vzela dovolj časa za premislek, da se sprijaznim s to odločitvijo. Da ne bi bilo obžalovanj.

O zmagi proti Sereni Williams na Rolandu Garrosu leta 2008

Tisto je bil vrhunec moje kariere med posameznicami. Takrat sem bila drugič 20. na svetu. Premagati Sereno na njenem vrhuncu, v najboljših letih in še na grand slamu, je dalo temu še dodatno vrednost. Škoda, da so se potem tistega leta začele poškodbe, ko deset mesecev loparja praktično nisem držala v roki. Nato sem se skušala vrniti, a nikakor ni šlo. Potem sem se odločila, da je čas za dvojice in nad tem se ne pritožujem. Sem tudi tam imela odlično kariero. Dvojicam sem dala prednost in uspela priti do številke ena.

“V bistvu smo se začeli proti koncu kariere hecati, da sem profesionalno igrala v štirih različnih desetletjih.” (Foto: Matic Klansek Velej / Sportida)

O prvih teniških korakih

V bistvu smo se začeli proti koncu kariere hecati, da sem profesionalno igrala v štirih različnih desetletjih. Začela sem leta 1999 na turneji WTA. V štirih različnih desetletjih, skupaj 23 let, je kar dolga doba. Spomnim se, da smo imele v reprezentanci pravzaprav zlato generacijo. Ko gledam nazaj na to, upam, da se bo to še ponovilo. Imeli smo super ekipo. Ponosna sem na vse, kar smo dosegle, vse smo bile v top 50, jaz sem malce podaljšala to pot. Spominov je preveč in o njih bi lahko govorila do jutri. Spomnih se mlajših let, ko smo veliko trenirale, potovale in zmagovale okoli po ekipnih prvenstvih. Bile smo evropske, svetovne prvakinje in na to sem resnično ponosna.

Mima Jaušovec o Katarini

Katarino poznam od majhnih nog, ko je začela kot pionirka v Velenju. Bila je suha, visoka, ves čas pa je kazala svoj talent. Imela je tako lahkotno tehniko, ki jo je spremljala skozi celotno kariero. Imela sem čast, da sem bila prisotna na vseh teh mladinskih prvenstvih. Kjerkoli je bila, je zmagovala. Moje delo je bilo zato enostavno, morala sem jo le bodriti in spremljati. Ob največjih uspehih, zmagah v Wimbledonu, Parizu, OP ZDA in OP Avstralije , sem jo spremljala od daleč. Biti številka ena na svetu med dvojicami je nekaj res izjemnega. V čast mi je bilo, da sem se lahko del svojega življenja veselila s Katarininimi uspehi.”

Nasvet za mlada dekleta!

Nikoli nisem bila sprogramirana ali imela cilj, da bom prva na svetu. Ta želja je prišla kasneje, ko sem bila starejša, a začelo se je čisto iz ljubezni, po naključju. V ta šport sem se zaljubila pri sedmih letih. Ta isti odnos sem ohranjala do 41 leta. Ti občutki se niso spremenili. Jasno, bili so težki trenutki, vzponi in padci, kdaj ti ni za iti na trening, a stisneš zobe, ker veš, zakaj to delaš. Vedno ko sem prišla na igrišče, sem spet uživala.

“To, kar delam, delam 100-odstotno, trudim se po najboljših močeh, kadarkoli in karkoli že to je.” (Foto: Matic Klansek Velej / Sportida)

O prihodnosti

Čisto iskreno, me to sprašujejo odkar ne igram več. To, kar delam, delam 100-odstotno, trudim se po najboljših močeh, kadarkoli in karkoli že to je. Živela sem v trenutku, na ta način sem se tudi zadnji dve leti ukvarjala s tem, kaj naj naredim, ali naj zaključim, nastopam polovično pripravljena … Ukvarjala sem se zgolj s tem. Samo da preživim današnji dan, o tem, kaj bo kasneje, me lahko vprašate dan ali dva kasneje. V tem trenutku nimam točno določene ideje.

O slovesu

Dolgo sem se izogibala slovesu, a sem se zavedala, da je to neizogibno pri vsakem športniku. Imela sem ogromno lepih in tudi težjih trenutkov. Za današnji dan bi rekla, da je eden težjih. Upam, da se ne bom zlomila zdaj ali potem. Težko je.

Vir: Tenis Slovenija