Blog Robija Cokana: “AO 21, teniški igralci ali zaporniki?”

Robi Cokan

Robi Cokan se javlja iz Avstralije. (Foto: osebni arhiv)

Iz Avstralije se je javil slovenski teniški trener Robi Cokan, ki je v svojem novem blogu spregovoril o razmerah, ki bodo igralce, trenerje in ostali del ekipe spremljale v naslednjih nekaj tednih. Blog objavljamo tudi na našem spletnem portalu. 

Robi Cokan se javlja iz Avstralije. (Foto: osebni arhiv)

“V bistvu sploh ne vem kje točno naj začnem tokratni zapis, saj se trenutno počutim kot da sem v zelo dobro zastraženem zaporu in ne v Avstraliji, kjer čakamo na začetek letošnjega Australian Opna.

Gremo po vrsti…

O trenutnem stanju v svetu ne bi izgubljal besed, zato bi najprej rad pohvalil organizatorje Australian opna za vse napore, ki so jih morali vložiti za izpeljavo kar štirih turnirjev v deželi »tam spodaj«. Organizacijske razsežnosti so težko predstavljive. Tudi finančni vložek, ki so ga morali nameniti za letošnjo izpeljavo se ne more primerjati z nobenim v zgodovini teniških turnirjev. Res velik poklon za ves trud. Pa preidimo k dejstvom…

Varovanka Robija Cokana Greet Minnen se je uspešno prebila skozi kvalifikacijsko isto. (Foto: Robi Cokan)

Kvalifikacije smo igrali v Dubaju, kjer so naredili enak »mehurček«, kot na WTA turnirjih v sezoni 2020. Obvezno testiranje pred prihodom ter ob prihodu in čakanje na rezultat v hotelski sobi do negativnega rezultata, tokrat je bilo to 32 ur. Poznana zgodba z lanske sezone torej. Pravila so bila dokaj stroga, a lahko rečem da smo se jih že navadili z WTA turnirjev. Kvalifikacije so bile letošnje leto najbolj stresne do sedaj, saj je bilo od njih odvisno ali bo igralka v naslednjem mesecu in pol imela zagotovoljene turnirje na najvišjem nivoju ali ne. Tukaj se bodo naredile ogromne razlike med najboljšimi 130 igralkami in ostalimi, ki v primeru izpada skorajda nimajo možnosti igranja turnirjev na najvišjem nivoju, a o tej temi mogoče enkrat drugič.

V Avstralijo lahko potuje omejeno število igralcev in igralk je določila avstralska vlada, zato so tudi bile kvalifikacije v Dubaju in v Dohi za moške. Kvalifikanti smejo s sabo vzeti le enega spremljevalca, igralci ki pa so neposredno uvrščeni na v glavni turnir pa dva, nekateri celo tri. Izjeme so navadno odobrene boljše rangiranim igralkam in igralcem, kar bi lahko zopet bil razlog za razpravo o enakosti. Tisti, ki so se kvalificirali, smo morali pred potjo izpolniti veliko formularjev, kjer smo podpisali in se strinjali da sprejmemo vse ukrepe, ki jih je avstralska vlada pripravila za naš prihod. Od tega, da se strinjamo s preživljanjem karantene, da nimamo klavstrofobije, da bomo mentalno dovolj trdni, da zdržimo 14 dni v hotelski sobi itd. Skratka na formularjih skoraj ni bilo vprašanja, na katerega nismo odgovorili. Žal so se vprašanja ponavljala na več obrazcih.

Pa poglejmo bolj podrobno ženski del turnirja.

Kvalificiralo se je 16 igralcev in igralk. Vodstvo AO21 je sprejelo sklep, da s sabo v Avstralijo vzame 6 poraženk, ki so najvišje rangirane in so izgubile v zadnjem krogu kvalifikacij. Takoj po končanih kvalifikacijah je prišlo do 5 odpovedi igralk z glavnega dela turnirja, kar pomeni da so skoraj vse, ki gredo v Avstralijo že v glavnem turnirju. Organizatorji se žal niso odločili, da bi to kvoto povečali in vzeli še nakaj igralk, ki so izpadle na zadnji stopnički, saj bo v naslednjih 3 tednih, kolikor še manjka do začetka turnirja, zagotovo še nekaj odjav (pozitivni test, poškodba,…). Verjetno bodo v tem primeru možnost nastopa dobile domačinke. Bomo videli…

Ura je 6.20 zjutraj. Zvonec na mojih vratih, čeprav sem naročil zajtrk ob 7.00. Jutro pred potjo se ni najboljše začelo, a ok. Ravno s tem namenom sem si spakiral že prejšnji večer, da ne bi ustajal prezgodaj… Ob 8.00 nas pred hotelom čakajo avtomobili. Za vsako ekipo eden. Odpeljejo nas na letališče, kjer nas na vsakem koraku čaka osebje, oblečeno v zaščitne obleke in nas usmerjajo. Naj omenim, da so organizatorji organizirali posebne polete za igralce, ekipe in osebje, ki so del letošnjega Australian opna. Ne vem natančno koliko letov skupaj so organizirali. Letelo se je z Los Angelesa, Dohe, Dubaja, Abu Dhabija,… Skupaj na poletih 1200 ljudi. Letalo je bilo torej v celotni namenjen nam in je bilo le 20% zasedeno. Žal smo vseeno morali čakati uro in pol na oddajo prtljage, ampak to je nekaj kar na letališču ni nevsakdanje. Razmišjal sem, kaj bi potreboval naslednih 14 dni v karanteni, da bi si kupil pa nisem imel pametne ideje. Vkrcamo se na letalo, kjer je vsak potnik imel na voljo tri proste sedeže. Ni slabo za naslednjih 13 ur.”

Za nadaljevanje branja bloga Robija Cokana kliknite TUKAJ.