ATP profil: Lleyton Hewitt

Pred sedemnajstimi leti se je na 1. mesto ATP lestvice povzpel eden izmed najbolj karizmatičnih, borbenih in ognjevitih igralcev vseh časov Lleyton Hewitt. Štel je zgolj 20 let in 8 mesecev, najmlajši tenisač, ki je kadarkoli vladal teniškemu svetu.

»Ko sem odraščal sem si zadal tri cilje; zmagati Grand Slam, osvojiti Davisov pokal in se povzpeti na 1. mesto lestvice. Vse to mi je uspelo pred mojim 21. rojstnim dnem,« je za knjigo teniških legend, povedal upokojeni Avstralec.

Njegova najbolj prepoznavna zaščitna znaka sta bila backhand lob in vzklik »Come on!«, ki ga je pospremil z dlanjo, usmerjeno v čelo. Njegovo nekompromisno spodbujanje samega sebe pa je razjezilo marsikaterega nasprotnika. Posebej animirana je bila njegova pot do finala OP Avstralije leta 2005; provociranje z Jamesom Blakeom, ego bitka s Juanom Ignaciem Chelo, ki je vodila do znamenitega pljunka Argentinca, triler z Rafaelom Nadalom, prerivanje pri mreži z Davidom Nalbandianom in dramatični polfinale z Andyjem Roddickom. Češnjo na torti mu je v finalu pojedel Rus Marat Safin, ki je v polfinalu po pravem maratonu izločil Rogerja Federerja.

Hewitt je na vrhu preživel kar 80 tednov, nato pa je štafeto predal Andreju Agassiju. Med vladanjem je v Adelaideu rojeni Avstralec zbral razmerje zmag in porazov 86-20, osvojil pa je tudi 7 ATP turnirjev. »Pod največji dosežek štejem leto 2002, ko sem zadržal vodilno mesto in osvojil zaključni turnir najboljših v Šanghaju.«

Agassi je o šampionu povedal sledeče: »Z njim sem igral v svojih najboljših časih in lahko vam povem, da je Lleyton neutruden borec, katerega je izjemno težki premagati. Če nisi imel izdelane taktike, je bil skorajda nepremagljiv. Njegovo gibanje je bilo izjemno, še zmeraj je. Ni bil zgolj obramben igralec, ko je imel priložnost, je nemudoma prevzel pobudo.«

Hewitt se lahko v zgodovino vpiše tudi kot zmagovalec točke, za katero Roger Federer pravi, da je ena najboljših izmenjav, v kateri je sodeloval.

Hewitt si je svoj prvi naslov priboril pri 16 letih v Adelaideu (januar 1998), njegova prva velika zmaga pa je prišla na OP ZDA leta 2001, ko je v finalu ugnal Petea Samprasa. Američan je kasneje o mlademu talentu povedal: »Njegova hitrost je neverjetna. Želim si, da bi imel njegove noge na stara leta. Izgubil sem proti velikemu šampionu, ki ga bomo videvali še pogosto.«

Naslednje leto je Hewitt v finalu Wimbledona ugnal Davida Nalbandiana, s čimer je postal prvi Avstralec po 15 letih, ki je slavil na sveti travi. Zaigral je tudi v finalu OP ZDA leta 2004 (Federer) in OP Avstralije leta 2005 (Safin).

Nato pa so prišle poškodbe; kolena, boki, roka, zapestje, hrbet in stopala. Vse to je zahtevalo svoj davek, a nemalo operacij kasneje je Lleyton še vedno vztrajal na profesionalni ravni. Ne le to, kljub svojim letom je ostal eden najbolj neugodnih igralec na turneji.

V karieri, ki je trajala 17 let in ki je naštela 28 turnirskih zmag, vključno s turnirjema najboljših med letoma 2001 in 2002, je Avstralec blestel tudi kot igralec dvojic. V dokaz govori njegova zmaga na OP ZDA leta 2000 (Max Mirnyi).