"Skrivnost do zmage? Je ni! So le dolga leta treniranja!"

20-letna Konjičanka je v letu 2018 na WTA lestvici postala članica elitne 100-terice. Za uradno spletno stran organizacije WTA je to sezono spregovorila o tem, kako premaguje poškodbe, ki se ji pojavljajo tekom turnirjev in tudi o tem, zakaj ji ustreza potujoči slog življenja.

Nekatere igralke se na radarju teniških navdušencev pojavijo še preden se ustalijo na WTA turnirjih, medtem ko se nekatere med najboljših 100 prikradejo skoraj neopazno. Tamara Zidanšek spada med slednje: preden ji je v juniju uspel ta met z zmago na turnirju serije WTA 125 v Bolu, je le enkrat nastopila v glavnem delu WTA turnirja.

To se je seveda hitro spremenilo, izkazala pa se je predvsem v zaključku meseca julija na WTA turnrju v Moskvi. Tam je izločila domačo adutinjo Dario Kasatkino, zabeležila prvo zmago nad igralko iz najboljše 20-erice in se prebila v četrtfinale, kasneje pa si z zmago nad Lauro Siegemund zagotovila tudi mesto v polfinalu.

Vseeno ne moremo reči, da je bila Tamara ob vseh svojih uspehih na ITF turnirjih neopazna. Na mladinski lestvici bila uvrščena med najboljših 20 igralk, “zmagovalni stroj” na ITF turnirjih pa je bila že vse od leta 2014, ko je kot 16-letnica šele v svojem drugem nastopu med profesionalkami osvojila naslov na 10.000$ vrednem turnirju serije Futures v Velenju.

Tamara Zidanšek je navdušila tudi v Moskvi. (Foto: wtatennis.com)

V naslednjih treh letih je zbrala še kar 15 naslovov na turnirjih serije Futures, a žal so jo večkrat ravno takrat, ko se je zdela pripravljena za naskok na veliko sceno, ustavile poškodbe – enkrat koleno, spet drugič peta.

V tem letu so Zidanškovo poškodbe obšle, posledično pa ji je na WTA lestvici uspel ogromen pomik navzgor. Še marca je veljala za 205. igralko sveta, že v zaključku meseca julija pa se je prebila celo med najboljših 80 tenisačic na svetu. S tem pa se 9. slovenska tenisačica, ki se je kdajkoli prebila med najboljših 100 tenisačic, ne zaustavlja. V ekskluzivnem intervjuju za wtatennis.com je Zidanškova spregovorila o tem, zakaj je rada na poti in tudi o tem, zakaj se je počasi prebila med socialna omrežja.

1. Odrasla je v intelektualnem gospodinjstvu v državi, kjer so drugi športi popularnejši od tenisa

Nekateri igralci so v igranje tenisa dobesedno potisnjeni že od najmlajših let, Zidanškova pa se je v tenisu znašla bolj po slučaju. Njena mati je sodnica, oče učitelj v šoli, Tamara pa je bila v otroških letih sprva bolj spodbujena k ukvarjanju z drugimi hobiji.

“Mati mi je znova in znova v roke dajala glasbene inštrumente, a sama sem vedno izbrala žogo in se z njo igrala,” je dejala Tamara. “Na začetku sem smučala in deskala na snegu. Poleti je deskarski klub postregel z učnimi urami tenisa, ki sem se jih udeležila. Bilo mi je všeč, zato sem se jih kasneje udeležila še nekajkrat.”

Nekaj let je Zidanškova svoj prosti čas razporejala med tenis, deskanje na snegu in atletiko – a ko se je pri 12 letih odločila, da se bo v popolnosti posvetila enemu samemu športu, je bila odločitev presenetljivo preprosta. Ne zato, ker bi bila v kateremkoli izmed naštetih športov boljša – navsezadnje, tudi sama ponosno poudarja, da je bila v svoji starostni skupini kar trikratna državna prvakinja v deskanju na snegu, “nikoli pa nisem osvojila državnega prvenstva v tenisu.”

Za tenis se je odločila, ker je želela biti na soncu.

“Vedno me je zeblo, vedno. To je bila ena izmed mojih večjih težav pri deskanju na snegu.”

Tamara v Londonu. (Foto: Instagram/Tamara Zidanšek)

2. Ljubiteljica potovanj bi bila tudi, če to ne bi bil del njene službe

Tamarin kabinet trofej bi lahko na hitro primerjali tudi s potovanjem po svetu: do turnirskih zmag se je prebila v kar petih od šestih naseljenih celin. Manjka ji le še zmaga v Severni Ameriki.

“Mislim, da v tem poslu enostavno moraš imeti rad potovanja, a jaz sem ena tistih, ki ima to zares rada”, pravi Zidanškova. “Ljudje si včasih potovanje okoli sveta vzamejo že kot samoumevno, a mislim, da temu ne bi smelo biti tako, saj je res privilegij imeti možnosti videti vsa ta mesta, pokrajino, preizkusiti hrano in seveda spoznati ljudi in doživeti njihovo kulturo”.

Zidanškova se še vedno spominja enega od njenih prvih potovanj v New York leta 2014, ko je na Odprtem prvenstvu ZDA nastopila v konkurenci mladink. “Takrat sem bila prvič v Ameriki in spominjam se, da sem hotela videti vse. Kip svobode, Empire State, Central park, vse.”

Sedaj, štiri leta kasneje, je latinska kultura tista, ki je osvojila njeno srce. “Rada imam Južno Ameriko in Španijo – imajo podoben način življenja“, pravi. “Ljudje so tam resnično sproščeni, zabavni in veseli.”

Ko debata nanese na rodno Slovenijo, Zidanškova pove, da je srečna, da živi v majhnem mestu. Rojena je v Postojni, mestu, ki je znan predvsem po svoji jami, sedaj pa živi v Slovenskih Konjicah, mestu s 4.000 prebivalci. “Konjice so uro vožnje oddaljene od naše prestolnice Ljubljane, v bližini pa je tudi veliko smučišče Rogla, enako velja za avtocesto“, je novinarje podučila Zidanškova.

Pestro je bilo tudi v Wimbledonu. (Foto: Instagram/Tamara Zidanšek)

3. Svoj slog igre opisuje kot vsestranskega

Ko spremljate Zidanškovo, v njeni igri izstopa več stvari, predvsem pa sem ter tja izgleda, da s svojimi močnimi forehand topspin udarci ne bo zgrešila niti takrat, ko nasprotnico pošilja iz enega kota igrišča v drugega. “Svojo igro bi opisala kot vsestransko. Rada igram vse vrste udarcev in rada prihajam na mrežo. Prav tako za spremembo ritma rada uporabljam »slice« udarec. Sebe vidim kot igralko z dobrim gibanjem in dobrim napadom.”

Gre za igro, ki je bila ustvarjena na peščeni podlagi: “V Sloveniji nimamo veliko igrišč s trdo podlago, zato sem vsa ta leta trenirala na pesku,” a Zidanškova je navdušena tudi nad izivi, ki jo čakajo na drugačnih igralnih površinah. “Trava mi je res všeč,” pravi. “Ko sem prvič igrala na njej, nisem vedela, kaj pričakovati. To leto vem. To je zares specifična podlaga in na njej se lahko zgodi ogromno stvari.”

Tamara z lovoriko v Bendigu. (Foto: Twitter)

4. Svojega niza zmage ne more pojasniti – a gledati naprej je bolj pomembno

V poletju leta 2015 je Zidanškova v določenem trenutku nanizala 31 zmag v 33 obračunih, 13 zmag dolg niz je sledil naslednje leto, ko je sezono zaključila tudi s 14 zaporednimi zmagami.

To leto je na WTA turneji prvič zablestela v Rabatu, kjer se je skozi kvalifikacije prebila do 2. kroga glavnega dela turnirja, pred tem pa je vrhunec predstavljal tudi niz 14 zaporednih zmag ter 28 zmag v 30 tekmah med feburarjem in aprilom.

“Ko se dogaja tak niz zmag, o tem ponavadi sploh ne razmišljaš. Se kar zgodi,” pravi.

“Greš s turnirja na turnir, poizkušaš dati vse od sebe, da bi seveda vsako tekmo dobil. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, se spomnim, da me je novinar enkrat rekel: ‘Ta niz, ki ga imate, je izjemen.’ In jaz sem odvrnila: ‘Ja, a vselej je pomembno, da garaš in greš naprej.’ Tako da ja, upam, da se bom povpzela še višje. Še vedno se prebijam, izbiram vse težje turnirje in tudi tam se moram dokazati,” je še dodala.

5. Njena poškodba ji je pomagala, da se je naučila poslušati svoje telo – in pridobiti nove spretnosti

“V letu 2016 sem imela svojo prvo večjo poškodbo, šlo je za moje levo koleno,” se spominja Zidanškova. “Z igrišč sem bila odsotna dva ali tri mesece in nismo vedeli, kaj točno je narobe, noben ni znal povedati. Mislim, da sem potrebovala počitek.”

V tistem času ni pretirano razmišljala o tem, a nova težava leto dni kasneje ji je dala misliti.

“Poleti v letu 2017 sem se še drugič poškodovali. Tokrat sem imela težave z Ahilovo peto. Takrat sem skupaj z ekipo začela razmišljati, da ni normalno biti poškodovan tako pogosto. In spet noben ni znal povedati, kaj točno je narobe. Šlo naj bi za neke vrste vnetje. Začeli smo iskati vaje, ki mojemu telesu pomagajo preprečiti tovrstne bolečine, da se vendarle ne bi ponovile.“

Zaenkrat je to pomagalo – omenjene poškodbe se k sreči niso ponovile. A Tamara je previdna in drži se dnevne preventivne rutine. Tudi čas, ko je bila izven pogona, je znala izkoristiti: “Prvič, ko sem se poškodovala, sem opravila vozniški izpit,” je spregovorila v smehu. “Če poškodbe ne bi bilo, to ne bi bilo mogoče, tako da kot kaže je res vsaka slaba stvar za nekaj dobra.“

Na veselje v Bolu ne bo pozabila. (Foto: wtatennis.com)

6. Bol bo imel vedno posebno mesto v njenem srcu – a druga tekma proti bodči zvezdi prav tako izstopa

Ko je Zidanškova osvojila turnir v Bolu, je bila na WTA lestvici rangirana na 122. mesto in je veljala za nepostavljeno igralko.
Na poti do naslova je ugnala kar štiri (bivše) članice elitne 100-terice – Aljo Tomljanović, Alexandro Cadantu, Anno Karolino Schmiedlovo in v finalu še Magdo Linette.

Še zdaj ne more skrivi veselja, ko se spomni na ta dosežek. “Skrivnost do zmage? Ne, skrivnosti ni. So le dolga leta treniranja in enkrat se končno vse poklopi. Vesela sem. Prvič, ko sem bila v Bolu, se je tam leta 2015 igral turnir serije Futures. Počutila sem se odlično, enako je bilo letos in vem, ko bom naslednjič šla tja, bo znova tako.”

Če po svojem spominu pobrska še malo globlje, obstja še ena tekma, ki se je še posebej zasidrala v spomin Zidanškovi. “Spominjam se moje tekme proti Jeleni Ostapenko, še preden je ta postala prvakinja Roland Garrosa. Igrali sva v mladinski konkurenci in sicer na evropskem prvenstvu leta 2014 v Švici. Osvojila mladinski turnir v Wimbledonu, dva tedna kasneje pa sva se pomerili midve.”

Tekmo je s 6:1 in 7:6(4) dobila Zidanškova, ki se novega obračuna proti Ostapenkovi ne bi branila.

Vir: wtatennis.com