Novak Đoković in Roger Federer: Rivalstvo skozi leta

Roger Federer in Novak Đoković imata za seboj že kar burno zgodovino. Čeprav sta igralca v popolnoma normalnem športnem odnosu in je med njima ogromno spoštovanja, pa se je skozi leta vseeno ustvarjala napetost, tekmeca pa sta se kar nekajkrat pošteno dregnila. V prispevku vam ponujamo le nekaj izmed kopico sočnih  provokacij in incidentov, ki naredijo tenis še toliko bolj zanimiv. 

Eden izmed prvih nesporazumov se je zgodil v Davisovem pokalu leta 2006. Med seboj sta seveda igrali Švica in Srbija, bolj natančno Stanislas Wawrinka in Novak Đoković. Srb je med tekmo stalno klical osebnega zdravnika in namenoma zavlačeval tekmo, z namenom, da bi razbil ritem Stanislasa. Federer je po tekmi Đokovića označil za »šalo« in povedal: »Bil sem zelo razburjen, saj je klical fizioterapevta brez posebnega razloga in to v tekmi Davisovega pokala proti mojemu prijatelju Stanu v odločilnem nizu.«

Federer je nekaj mesecev kasneje novinarjem razložil, da sta se z Đokovićem že osebno pomenila, od takrat med njima ni težav. »Vedno sem ga spoštoval, toda ali bom z njim odšel na večerjo? Ne. Družimo se prek tenisa.«

Temperatura se je zopet povišala, ko je na Odprtem prvenstvu Avstralije leta 2007 Novak pred tekmo z Rogerjem izjavil: »Roger bo padel.« Švicar je tekmo polno adrenalina in emocij zmagal v treh gladkih nizih.

http://youtu.be/sqASUf6fDJk

Naslednji incident se je zgodil leta 2007 v Montrealu. Đoković je takrat postal prvi igralec, ki je na poti do turnirske lovorike premagal 3. nosilca Andyja Roddicka, 2. nosilca Rafaela Nadal in 1. nosilca Rogerja Federerja. Na novinarski konferenci je Federer na vprašanje, ali vidi kakšne podobnosti med svojo igro in igro Srba, odgovoril takole: »Niti ne. Igra kot mnogo drugih igralcev na turneji, soliden je z osnovne črte, relativno dober servis, toda nič neverjetnega. Zelo je predvidljiv, kar je dobra stvar. Zelo dobro se premika in bere igro, rad igram proti njemu.« Dokaj zbadljiv komentar, kajne?

Novak ni dolgo čakal na odgovor, na vprašanje, ali bi turnir še vedno moral nositi ime Roger’s Cup (uradno ime turnirja, brez povezave s Federerjem), je Srb odgovoril takole: »Nekdo je med tekmo zaklical, da je to Rogerjev pokal. Bilo je smešno. Nič nimam proti sponzorju, toda očitno bom moral potegniti nekaj vez in turnir preimenovati v Novakov pokal.« Drama se nadaljuje …

Na Odprtem prvenstvu Amerike leta 2007 je Novak zaslovel predvsem zaradi svojih imitacij. Koga mu je bilo najtežje oponašati? »Nedotakljivega Rogerja. On je preveč perfekten za moj stil, ne morem ga oponašati,« je dejal Novak. Po zmagi Švicarja v finalu Odprtega prvenstva Amerike je oče Srđan dejal: »To je zadnjič, da je Novak izgubil proti njemu.«

Srb je udaril nazaj z zmago v polfinalu Avstralije leta 2008, ko je kasneje osvojil svoj prvi Grand Slam. Po zmagi njenega sina je Dijana izjavila: »Kralj je mrtev, naj živi novi kralj!« (Federer je bil branilec naslova). »Ko sta igrala nazadnje je bil Novak še malce neizkušen. Tokrat je bil pripravljen,« je še dodala Dijana.

Naslednji spopad se je odvijal na rdečem pesku Monte Carla leta 2008. Dokaz, da so bili živci povsem napeti, je bil incident v 5. igri prvega niza. Žogica Novaka je zadela osnovno črto, stranski sodnik jo je videl izven polja. Švicar je odtis nemudoma pobrisal, s čimer je priznal žogico v polju in glavnemu sodniku olajšal nalogo preverbe. Ker je žogica očitno zajela delček črte, kar sta videla tudi starša Novaka, sta ta dva hitro povzdignila glasove in namenila nekaj besed Federerju. Švicar jima je odvrnil: »Bodita tiho, prav!?« Starša Đoković sta namreč znana kot največja navijača Novaka, kar pokažeta tudi s stalnim vzklikanjem med tekmami, oblečenimi majicami s sliko njunega sina in trepljanjem po prsih ob dobljeni točki. Švicar je imel očitno dovolj. Po izgubljenem nizu in zaostanku 3:2 (brejk prednosti) se je Novak odločil na vrat na nos predati tekmo. Srb pred tem ni kazal nobenih znakov bolečin, zanimiva pa je tudi njegova reakcija (zmajanje z glavo) po zadnji točki na srečanju. Uradni razlog za predajo je bil vneto grlo.

Novak si je v zgodnjih profesionalnih letih (temu zdaj ni več tako) pridno nabral sloves neborbenega igralca, ki je pogosto ob zaostanku brez razloga predal tekmo. Čez Srba sta imela kar nekaj za povedati tudi James Blake in Andy Roddick. Slednji je na Odprtem prvenstvu Amerika leta 2008 v šali dejal, da ima Đoković vse mogoče težave, od navadnega prehlada do SARSA in vraničnega prisada. Novak je naslednjo noč Američana v napetem obračunu premagal, v intervjuju po tekmi pa je pred več tisoč glavo izjavil: »Andy je rekel, da imam vse mogoče bolezni, no očitno jih vendarle nimam.«

Na Odprtem prvenstvu Avstralije leta 2009 je Novak tekmo proti Roddicku (po zaostanku z 2:1 v nizih in brejku v četrtem nizu) predal. Tokrat je razlog bila izčrpanost zaradi vročine. Srb ni prejel nobene milosti od Rogerja: »To se ni zgodilo prvič. Če bi vodil z 2:0 v nizih tega ne bi storil. Vsa čast Andyju, saj se je boril do konca in si zaslužil zmago.«

Na turnirju serije Masters v Miamiju leta 2009 je teniški svet doživel nekaj, kar ni vedel, da se lahko zgodi. Roger Federer je v jezi zlomil lopar. Proti komu je igral, se vprašate? Proti Novaku, seveda. Švicar je po zmagi v uvodnem nizu padel v bizarno serijo neuspešnih forehandov, njegovo največje orožje je popolnoma odpovedalo, kar je po slabi uri neizsiljenih napak izkusil na lastni koži tudi Švicarjev lopar.

http://youtu.be/v9X48FqmoJI

Đoković je večkrat javno izrazil mnenje, da je zanj Nadal najboljši vseh časov. To ne bi bilo nič takega, če ne bi bila izjava izrečena z merico provokacije. Novak je na novinarski konferenci po finalu Indian Wellsa leta 2011 prejel vprašanje, kaj je bilo ozadje za izrečenimi besedami. »Povedal sem, kar sem moral povedati. Nič ni v ozadju. Mislim, da je boljši od Rogerja, saj je star šele 25 let in je dosegel že toliko stvari. Pred seboj ima še veliko let, mislim, da bo prehitel Rogerja v številu zmag na Grand Slamih.«

Nato pa je prišel polfinale Roland Garrosa. Đoković je leto 2011 začel preprosto izjemno in do peščenega Grand Slama še ni izgubil niti ene tekme (41 zaporednih zmag). Med drugim je kar nekajkrat ugnal Rafaela Nadal (štiri zaporedna finala na Masters turnirjih), zato je v Pariz prišel z visokimi pričakovanji. Toda nekdo je Federerju pozabil prebrati njegovo osmrtnico. Švicar je v polfinalu prikazal eno najboljših predstav na peščeni podlagi v karieri in v štirih nizih ugnal Srba, ki je bil skozi tekmo vidno razburjen, še posebno glede na to, da je večina francoskih navijačev vneto navijala za Federerja. Dvignjen prst po osvojeni zadnji točki Rogerja, ki je ravnokar odčital teniško lestvico mlajšemu soigralcu, po vsej verjetnosti ni pomagal v smeri zboljševanja medsebojnega odnosa.

Dejstvo je, da je tenis gladiatorski šport, kjer ni prostora za prijateljstvo. Skozi leta pride do sporov in provokacij, kar je popolnoma naravno, mediji pa budno opazujejo vsako potezo (in pogosto potencirajo vsako izjavo vzeto izven konteksta). Do podobnih situacij je prihajalo tudi med drugimi posamezniki iz teniškega vrha, a o tem morda kdaj drugič. Omenjene zgodbe so na nek način tudi zaželene, saj tenis popestrijo, tekmam dodajo napetost, oblikujejo rivalstva tipa Borg-McEnroe in Sampras-Agassi ter v šport vnesejo še kako potrebno karizmatičnost.