30 let po prvem teniškem turnirju v Domžalah

V mesecu maju že tradicionalno zaživijo peščena teniška igrišča na prostem in tudi letos ljubitelji tenisa že uživajo na igriščih, prikrajšani pa so za spomladansko spremljanje dvobojev profesionalcev na elitnih turnirjih po Evropi z vrhuncem na pariškem Roland Garrosu. Tudi Slovenci smo nekoč imeli svoj “Roland Garros”. V domžalskem Ten-tenu smo prvi teden maja deset let lahko uživali v igrah številnih asov, tudi slovitega Rogerja Federerja. Letos mineva natanko trideset let od izvedbe prvega turnirja, ki ga je dobil Magnus Larsson.

Magnus Larsson je edini, ki je na Domžalskem turnirju zmagal dvakrat. (Foto: Aleš Fevžer)

Članek je bil prvotno objavljen v aprilsko-majskem izvodu regionalne revije Modre novice,

ki jo najdete na tej povezavi.

Danes 50-letni Šved, ki je bil v napetem finalu prve izvedbe ATP turnirja serije challenger pred polnimi tribunami 13. maja 1990 boljši od Italijana Diega Nargisa, se je v Domžale znova vrnil leta 1992. Tudi takrat je zmagal, tako v konkurenci posameznikov kot tudi dvojic. »Teniški kompleks, Domžale, Ljubljano in Slovenijo imam v lepem spominu. Prvo leto, takrat mi je uspel preboj v profesionalnem tenisu, sem bil sicer stoodstotno osredotočen samo na šport, dve leti kasneje pa sem bil nekoliko bolj sproščen,« se spominja Larsson, ki je bil ob klicu iz Slovenije presenečen, a hkrati vesel. »V družbi takratnega direktorja turnirja, Otmarja Kugovnika, sem spoznal Bled in tamkajšnje igrišče za golf, s soigralcem v dvojicah, Mikaleom Tillströmom, pa sva si privoščila tudi kakšno nočno pohajkovanje in zabavo v vaši prestolnici. Zdaj to že lahko priznam, bilo je pestro,« v smehu pravi Larsson, ki je v svoji bogati karieri osvojil sedem ATP turnirjev, bil član elitne deseterice, s švedsko reprezentanco je dvakrat osvojil tudi Davisov pokal.

Prav na prvo zmago (leta 1994) v tem ekipnem tekmovanju je najbolj ponosen. »To so bile moje otroške sanje, na to zmago z reprezentanco sem najbolj ponosen. V posamični konkurenci pa mi je najbolj ljuba zmaga proti Borisu Beckerju na Odprtem prvenstvu ZDA,« nam je povedal Skandinavec, ki je profesionalno kariero sklenil leta 2003, a ostaja povezan s teniškim svetom. V mestu Växjö, kjer si je ustvaril družino, poučuje tenis, kot igralec je aktiven v nemški Bundesligi, z berlinskim klubom je lani celo osvojil naslov nemškega prvaka. »Tenis na tej ravni igram predvsem za zabavo. Še vedno uživam tudi v golfu, organiziram pa tudi koncerte na švedski obali,« o karieri po karieri pravi Magnus, ki v Sloveniji po letu 1992 še ni bil, njegova najljubša počitniška destinacija je Sardinija.

Čeprav Šved ni najbolj zveneče ime kultnega domžalskega turnirja, pa je tu zagotovo pustil največji pečat. »Drži, Slovenci očitno radi navijamo za Švede. Teniški stadion je bil že ob zaključku prvega turnirja nabito poln, tudi ko se je Magnus leta 1992 vrnil je imel pri nas pravzaprav status zvezdnika. Enako velja za Srba Slobodana Živojinovića, ki je leta 1991 spisal filmsko zgodbo,« se spominja Jaka Lucu, ki je na domžalskih turnirjih vodil medijski center in bil del uigrane ekipe, ki je skrbela za marketing in odnose z javnostmi prvega slovenskega ATP teniškega turnirja. »Ideja o turnirju se je porodila mojemu očetu Aleksandru, ki je kot novinar obiskoval največje svetovne teniške turnirje. Utrip teniških prestolnic je želel pripeljati tudi k nam. Ob pravem času je zbral in nato vodil ekipo pravih ljudi, ki so oziroma smo organizirali projekt. Izpostavil bi pokojnega Nikola Špearja iz Subotice in dr. Otmarja Kugovnika. Kot športna direktorja sta odlično sodelovala z direktorji mednarodnih športnih agencij, ki so zastopale mlade perspektivne igralce, za katere je bil tudi naš turnir odlična odskočna deska za naprej.

Domžalski turnir je bil pomembna etapa v vzponu Rogerja Federerja leta 1999. Švicarju, ki se v Slovenijo po letu 1999 še ni vrnil, so v lepem spominu ostali tudi sproščujoči sprehodi ob Ljubljanici v naši prestolnici, kjer je bival v času turnirja. (Foto: Mateja Čelan)

Pogled na seznam igralcev, ki so igrali v Domžalah, pove vse: Marcelo Rios, Andrej Medvedev, Jevgenij Kafelnikov, Marat Safin, Lleyton Hewitt, Carlos Moya, pa seveda Roger Federer, če se osredotočim samo na največja imena,« našteva Lucu in dodaja, da so seveda imeli tudi srečo z odličnim majskim terminom, ko je sezona igranja na peščenih igriščih na vrhuncu.

Švicar Roger Federer je v Domžalah nastopil na zadnji izvedbi turnirja, leta 1999. S kvalifikacij se je takrat še ne polnoletni mladenič prebil vse do polfinala, zmagovalec zadnjega domžalskega turnirja pa je postal Belorus Vladimir Volčkov. »To je bil zadnji, deseti turnir v Domžalah. Mislim, da smo spisali lepo zgodbo in dali pomemben prispevek k razvoju tenisa v Sloveniji. V tistem času so v mladinski konkurenci na svetovni ravni briljirali naši fantje in predvsem dekleta, zato smo takrat že resno zagrizli v projekt WTA ženski teniški turnir, ki pa potem ni bil realiziran,« za konec še dodaja Lucu, ki je še vedno aktiven v svetu športnega marketinga.

V Mednarodni biatlonski zvezi (IBU) je odgovoren za ustvarjanje vsebin na vseh platformah te medijsko ter marketinško izredno prodorne športne panoge, ki bo najboljše na svetu prihodnjo zimo gostila na naši Pokljuki. »Poleg biatlona sem vpet še v projekt v svetu nogometa, tenis pa seveda ostaja moja prva športna ljubezen. Kot novinar sem bil na turnirju velike četverice nazadnje leta 2016, in sicer v Wimbledonu, z veseljem pa si ogledam tudi dvoboje na ATP challengerju v našem Portorožu,« zaključuje Jaka Lucu. Pa turnir, deveti po vrsti, v Portorožu letos bo? »Vse aktivnosti potekajo normalno. Nadejamo se, da bomo kljub specifični situaciji turnir lahko izpeljali,« napoveduje Gregor Krušič, direktor Teniške zveze Slovenije, ki pa bo več informacij na to temo lahko podal po 15. maju. Takrat bo namreč znana usoda teniških tekmovanj v juliju in na podlagi tega se bo definiral tudi spored za avgust, ko je že tradicionalno na sporedu mednarodni teniški turnir na slovenski obali.

Vir: Modre novice / Damijan Rifl